APDEJT.si

V Skupščini Glavnega mesta je bila ob obeleževanju mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami organizirana delavnica z naslovom "Ljubezen ni nasilje". Borovinić Bojović je poudarila, da je podpora žrtvam nasilja obveza vseh in da boj proti nasilju ni stvar izbire.

Minister za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Črne gore, Damjan Ćulafić, je poudaril, da je vlada Črne gore zavezana zeleni tranziciji, krepitvi institucij in nadaljevanju evropskih integracij. Na predstavitvi poročila "Evropsko okolje – stanje in izgledi 2025" je Ćulafić opozoril, da se prostor za ukrepanje glede okoljskih vprašanj zmanjšuje, posledice odlašanja pa postajajo vse bolj očitne. Poročilo tudi ugotavlja, da je splošno stanje okolja v Evropi še vedno neugodno, kljub doseženemu napredku v zadnjem desetletju.

Nevladne organizacije in državljanski aktivisti so se v Črni gori pritožili pri ombudsmanu zaradi javnega poveličevanja Pavla Đurišića, Hitlerjevega zaveznika, ki je odgovoren za množične poboje civilistov. Pritožba se nanaša na postavitev spomenika Đurišiću in na predvajanje pesmi, ki ga poveličujejo, pri čemer organizacije opozarjajo, da državno tožilstvo v tem ni prepoznalo sovražnega govora.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Črnogorski kmetje so v petek protestirali pred Ministrstvom za kmetijstvo v Podgorici zaradi, kot pravijo, vse večjega nezadovoljstva s stanjem v kmetijstvu. Zahtevajo večjo institucionalno podporo in ustavitev padanja domače proizvodnje. Med ključnimi zahtevami so povečanje kmetijskega proračuna na pet odstotkov celotnega državnega proračuna, zaščita domačih izdelkov in enaki pogoji na trgu. Pozivajo tudi k učinkovitejšemu delovanju institucij ter podpori podeželju, živinorejcem in mladim kmetom.

V Srbiji se je protinemška kampanja razvila od tabloidnih zapisov do ostrih napadov režima med obiskom nemških poslancev v Beogradu. Med Vučićevo vladavino so bile kritike nemške politike sprva omejene na tabloide. V času Angele Merkel so kritizirali nemško vlogo pri razpadu Jugoslavije, medtem ko so bili odnosi predstavljeni pozitivno, Vučić pa se je hvalil s svojo bližino z nemško kanclerko.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da se rafinerija nafte v Pančevem pripravlja na zaustavitev obratovanja zaradi pomanjkanja surove nafte, kar je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA proti podjetju NIS. Rafinerija je že ustavila predelavo surove nafte. Narodna banka Srbije je napovedala, da bo ustavila plačilni promet z NIS-om, če podjetje ne bo dobilo licence za poslovanje do predvidenega roka.

Vodstvo britanske radiotelevizije BBC se je znašlo pod drobnogledom, potem ko je predsednica parlamentarnega odbora za kulturo izrazila dvom o sposobnosti trenutnega predsednika uprave Samira Šaha, da korporacijo vodi v pravo smer. Njene izjave so sledile Šahovim odgovorom na vprašanja poslancev o krizi znotraj BBC, ki jih je označila za 'nejasne'.

Ustavno sodišče Črne gore je prvič organiziralo posvetovanja s študenti prava v okviru natečaja za najboljši študentski esej, s katerim obeležujejo 120. obletnico prvega pisnega ustava za Knjaževino Črno goro. Namen je odpreti institucijo prihodnjim pravnikom in tistim, ki so še v šolskih klopeh.

V avstralskem parlamentu je skrajno desna senatorka Pauline Hanson povzročila razburjenje, ko se je pojavila v burki, s čimer je želela opozoriti na nujnost prepovedi tega muslimanskega oblačila. Njena poteza je sprožila ostre odzive kolegov in obtožbe o rasizmu. Seja je bila prekinjena, ko je Hansonova zavrnila odstranitev burke. Muslimanska senatorka iz vrst Zelenih, Mehreen Faruqi, je izrazila ogorčenje nad dejanjem.

Po sestanku ministra za prostorsko ureditev Branka Bačića s predstavniki mesta Zagreb in strokovnjaki je bila sprejeta dokončna odločitev o rušitvi nebotičnika Vjesnik. Minister Bačić je potrdil, da se projekt odstranitve stavbe začenja takoj, saj obstaja možnost njenega porušenja.

Predsednik Vučić je opozoril, da ima Srbija še štiri dni, preden se bo rafinerija NIS popolnoma ustavila, če ameriška vlada ne bo odobrila licence. Rafinerija deluje v tihem načinu in se sooča z velikimi težavami, Srbija pa je postala predmet izsiljevanja.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je kaznovala Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in njihovega kandidata Sinišo Karana s skupno 20.000 KM zaradi kršitev volilne zakonodaje med predvolilno kampanjo. Kazni so bile izrečene zaradi zlorabe javnih virov in otrok v kampanji.

Odborniki v Podgorici so po več kot deseturni razpravi sprejeli predlog o postavitvi spomenika metropolitu Amfilohiju in Halitu Đečeviću, ki bo posvečen bratski slogi, sožitju in medverski usklajenosti med pravoslavno in islamsko skupnostjo. Poleg tega so sprejeli odločitev o brezplačnem mestnem prevozu za onkološke bolnike.

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je bila začasno izgnana iz Benetk, potem ko je skupaj s člani okoljske skupine "Extinction Rebellion" v Canal Grande spustila zeleno barvo. Policija je proti vsem 37 aktivistom izrekla 48-urno prepoved zadrževanja na območju mesta, ker akcija ni bila prijavljena. Regionalni predsednik Benečije Luca Zaia je dejanje obsodil.

Branko Blanuša, kandidat SDS za predsednika Republike Srbske, je izjavil, da volitve še niso končane in zahteva ponovitev volitev v Doboju in Zvorniku. Opozicija oporeka izidom volitev zaradi suma manipulacij v določenih mestih. Milorad Dodik je sicer razglasil zmago svojega kandidata, Siniše Karana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.